sreda, 29. oktober 2014

Vsi sveti

Pred nami sta dva posebna praznika, praznik vseh svetih in spomin vseh vernih rajnih.

Vsi sveti je praznik vseh svetnikov, predvsem praznik majhnih, preprostih svetnikov, ki v koledarju nimajo posebnega dneva, se jih pa skupno spominjamo ta dan. Med svetniki so tud naši prijatelji, najožji sorodniki. Vsi tisti, ki so živeli v istem svetu kot mi in v enakih okoliščinah kot mi, so pa znali v vsem iskati in najti Boga.

Pesem Nebeški Jeruzalem govori ravno o tem ... 



Spominu vernih rajnih je posvečen že popoldan praznika Vseh svetih. Ta dan verni ljudje prosimo za svoje pokojne, ki so morda še v kraju očiščevanja in zorenja za nebesa, v vicah. Same duše si ne morejo pomagati, lahko pa mi zanje prosimo v molitvi in darujemo svoje življenje in dobra dela. (Silvester Čuk, Svetnik za vsak dan, Ognjišče).

Obiščemo grobove, kjer je navadno blagoslov grobov in molitev za rajne, ta dan gremo tudi k sveti maši, za pokojne po domovih molimo rožni venec, zanje pa lahko darujemo tudi odpustek, ki ga Cerkev priporoča v teh dneh (opravimo spoved, gremo k sveti maši, obhajilu in molimo Vero in Očenaš po namenu svetega očeta). Odpustek lahko namenimo rajnim lahko pa tudi živim ...

Spoštovanje našim dragim rajnim izkažemo tudi s spoštljivim obnašanjem na pokopališču, z urejanjem grobov, cvetjem, rožami in obujanjem lepih spominov na naše prednike.

Naj bodo ti prazniki res lepi in dragoceni za vse naše družine.

V internatu smo se v zadnjem tednu ustavili ob pripravi na praznik, sinoči pa smo imeli sveto mašo, pri kateri je vsak povedal za koga bi še posebej rad molil, bila pa je tudi priložnost, da smo šli k spovedi ali na pogovor.


ponedeljek, 13. oktober 2014

Večer z gosti


Bilo pa je tako ...
... da je Tjaša začela s poklicanostjo in nam povedala, kako sploh, da se je odločila da gre v Angolo in kako ji je uspelo iti z Iniciativ Angola. Tjaša ima res super predstavitev obogateno s slikami in super pričevanjem. Res ne vemo, kaj vse imamo, niti ne znamo ceniti, kaj šele, da bi se odločili in podarjali ... druim. Hvala Tjaša!
Nadaljevala je s. Tadeja Mozetič... kot misijonarka, ki je več kot 20 let delovala v Paragvaju, skoraj 20 let od tega med indijanci plemena Nivacle. Predstavila nam je, kako tam poteka življenje, kako to zgleda na področju odnosa do hrane, odnosa do stvari, šole ... Časa za vse to nam je na veliko zmanjkalo! Se pa opravičujemo vsem, ki se vam je mudilo učit in ste nehote "padli not".















T'minska frika

V Tolminu so nedavno nazaj imeli praznik frike in zares veseli smo, da nam jo je pripravila pristna domačinka. Mmmmm ... v teh jesenskih dneh res paše. Kristina nam je zaupala recept, tako, da si jo lahko pripravite sami.

Sestavine:
  • krompir (če se le da domač)
  • sir (če se le da domač)
  • malo olja
  • dodatki po želji - v ta pravi t'minski friki jih ni.
1 Krompir olupi in nareži na fetine. Operi.
2 V ponev daj olje, pogrej, dodaj krompir. Med pečenjem ne smeš iti stran od plošče!!! Ko postane rumenkastozlat, dodaj že prej narezan sir (tudi na fetine). Ko se sir stopi, lahko izklopiš štedilnik.
3 Frika je zelo nasitna, zato daj največ 1 (velik) krompir na osebo. Serviraj male porcije, toplo.

Pa dober tek :)
Kristina Mlakar





četrtek, 09. oktober 2014

Frančiškov praznik


V sredo 8.10.2014 se je cela šola od prvega do zadnjega odpravila na poučno ekskurzijo. Pričakala sta nas avtobusa in vsak avtous je bil označen s svetnikoma sv. Klaro in sv. Frančiškom in s sv. Leonom. Odpeljali sta nas do Bistrice na Zili. Peš smo odšli do cerkvice s čudovitim razgledom na okoliške doline. Na poti smo spoznavali mlajše in starejše letnike in se pogovarjali o preteklih počitnicah. V cerkvi so nam drugi letniki popestrili mašo z zanimivimi skeči in prigodami. Maša je bila sproščena, preprosta in zanimiva. Ko smo vse pospravili in uredili smo se peš odpravili nazaj proti Stari Pošti. Tam smo imeli malico in se nato razdelili v dve skupini. Ena od skupin je ostala v Stari Pošti kjer so jim predtavili običaje in narodno nošo, ter seveda jezik domačinov. Druga skupina pa se je odpeljala do mlina, kjer so si ogledali notranjost skirvnostnega in starega mlina in galerijo s slikami. Nato sta se skupini še zamenjali in ob 15:00 smo se z avtobusom, polni novih izkušenj in seveda izmučeni, od napornega dne, odpravili proti šoli. Dan spoznavanja okolice in zgodovine Koroške je vedno boljši, kot sedenje v učilnici. Za konec pa še – konec dober vse dobro.

Nekaj utrinkov v sliki je spodaj, še več pa s klikom na to vrstico. 

Foto: Sabrina Durmič in s. Urša


Prvi letniki so v nekaj besedah strnili vtise:
Sehr gut. 
Zelo lepo. 
Ful hudo.
Das Tag was really gut!!
Kr uredu.
Lepa narava.
Wundervoll.
Es war sehr schön!
Zanimivo je bilo v pekarni (in okusno), pa tudi narodne noše.
Dober, vesel, zaspan. 
Dober, zanimiv.
Dobri sendviči. 
V pekarni nam je gospa razkazala, kako delajo kruh.
Bilo mi je všeč.
Enkraten in zabaven dan =)
Ha, ha ... ful fajn. 




 

 

 
 







Spet nazaj


Prišel je čas ko smo se v internat vrnile punce iz pogrešanega četrtega letnika. En celi mesec je internat prekrivala tema in sedaj bo končno posijalo sonce – malo heca mora biti, preden začnemo o resnih zadevah.
Punce iz četrtega letnika smo stopile skozi vrata internata vse navdušene in polne energije. Tudi same smo priznale, da smo internat malo pogrešale. Seveda kot vsako leto, smo tudi letos pozno v noč čvekale, saj se nekatere nismo videle cele štiri mesece in to je že kar dolga doba. Verjetno vas zanima o čem se pogovarjale. Kaj pa se pogovarjajo najstnice stare od sedemnajst do osemnajst let – fantje, fantje in fantje. No ampak vam lahko s pomosom povem, da letos ni bilo tako. Debate so potekale o praksi, poletnih počitnicah, novih izkušnjah in no ja malo tudi o fantih. V tem času smo odrasle, spremenile, se naučile nekaj novega o samem načinu samostojnega življenja in spoznale, da življenje ni vedno posejano z rožicam.
Mislim da se vse strinjamo, da letošnjega poletja ne bi zamenjale za nič na svetu.
nn