ponedeljek, 23. marec 2015

S. Majda v Sveti deželi

Te čudovite dni marca, se je naša s. Majda odpravila na dolgo in lepo pot v Sveto deželo.
Romanje vseh romanj ... na kraje, kjer je živel, hodil in deloval naš Odrešenik Jezus Kristus. Vas zanima, kako je bilo? Vprašajte jo ;)

No, čisto je navdušena. Pozabila je na vse in vse je hkrati izročala na svetih krajih Njemu, ki nas vse neskončno ljubi.
Nekaj slik za pokušino ...













Spoved ... bo

V torek bomo imeli priložnost za spoved ali spovedni pogovor pred prazniki.


"Buohvonej" za lepo pripravo in spovedovanje obema duhovnikoma, salezijancu Jožetu Andolšku in župniku iz Breznice Marjanu Lampretu.




2. letinik v Rimu

Prejšnji teden je bil krajši, ker je bil v četrtek praznik sv. Jožefa, zavetnika Koroške, zato je bil tudi petek prost. V internatu nas je bilo precej manj: 2. letnik je bil na ekskurziji v Rimu. Navdušeni so se vrnili in prinesli polno lepih vtisov. Vreme je bilo fantastično. Še boljše pa vzušje. Bilo jih je veliiiiiko, saj so bili skupaj z dijaki 6. razreda Slovenske gimnazije iz Celovca.
O hrani pa ... doma je najboljši jogurt ;) in ...

In kaj vse so videli?




 








nedelja, 15. marec 2015

Križev pot

V postnem času večkrat premišljujemo pot, ki jo je Jezus prehodil pred smrtjo na križu in vstajenjem, to je pot na Kalvarijo.

Tudi v Št. Petru imamo vsako leto križev pot, ki ga s pomočjo mentorjev oblikujejo mladi, tako iz naše šole, kot tudi iz župnije, okolice. Zbralo se nas je lepo število v kapeli pri sestrah, nato pa smo šli na pot od postaje do postaje, ki so vodile skozi vas do cerkve sv. Jedrt na bližnjem gozdičku. S. Katja jih je z učenci in pomočjo drugih skrbno pripravila in oblikovala, tako da si še vedno lahko vzamemo čas in prehodimo to pot od postaje do postaje in zraven premišljujemo. Na vsaki postaji smo zapeli pesem, župnik Jurij je  povedal nekaj misli ob križu, nato pa je posamezna skupina sama dodala še kratko razmišljanje ob postaji. Naša zadnja postaja je bila v cerkvi in je predstavljala postajo vstajenja. Zunaj pa nas je pričakal čaj in kruh.

Še nekaj vtisov:


Križev pot se je začel v kapeli pri setrah. Od tam smo se z baklami odpravili na pot za križem do cerkvice. Ob poti smo podoživljali dogodke križevega pota.
Križev pot je bil zelo slikovit in zanimiv, ker je vseboval naša mnjenja in sodelovanje.
Urška

Bilo mi je všeč. Nisem si mislila, da bo zanimivo. A je bilo. Na koncu smo dobili še čaj in kruh. Zdi se mi, da nisem edina, ki je uživala.
Kristina

Man konnte für eine kurze Zeit für sich Ruhe finden.
Es war wunderschön, dass wir als kleine Gemeinschaft die dunkelsten Räume hell erleuchten ließen.
Es war wirklich schön. Das Zusammensein hat jedem gefallen.
Sabrina

Bil je lep večerni sprehod ob baklah in molitvi.
Na vsaki postaji je duhovnik povedal nekaj svojih besed o temi.
Ko pa so se bakle ugasnile, smo pot nadaljevali v gozdno tišino. Na vrhu pa smo se okrepčali s čajem in kruhom ter se nato podali nazaj v dolino.
Sanda, Jana

Bilo mi je všeč, saj je bila že tema in da smo najprej svetili z baklami.
S strani sodelujočih je bilo dobro pripravljeno. Vsak je imel čas za razmislek.

Celoten dogodek sem si predstavljala drugače, a mi je bilo všeč. Bilo je dokaj kratko in sproščeno. Najbolj so mi bile všeč sveče in konec v cerkvici.

Križev pot se mi je zdel zanimiv.
Všeč mi je bil dodatek s svečami.
Pogostitev je bila okusna in osvežujoča.

Bilo je lepo.

Včeraj je bilo zelo dobro, saj smo se z baklami odpravili do cerkve na hribčku. Všeč mi je bilo tudi to, da smo se na koncu lahko okrepčali s čajem in hlebčki kruha. Bilo je preveč mrzlo.
Anja

Križev pot mi je bil zelo všeč. Bil je odličen in zanimiv.













torek, 10. marec 2015

Zgodnja pomlad

Počasi, počasi se prve rastline okrog naše hiše že prebujajo in kažejo v vsej svoji lepoti. 
Prihaja pomlad!





petek, 6. marec 2015

Mati Margareta Puhar




m. Margareta Puhar
*6.3.1818 Janžev Vrh    +6.3.1901 Maribor
ustanoviteljica Kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja


Ustanoviteljica šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, mati Margareta Puhar, se je rodila 6.3.1818 na Janževem Vrhu (župnija Kapela pri Gornji Radgoni).
Bila je druga od sedmih hčera v preprosti kmečki družini. V otroštvu ji je umrl oče, dobila je očima. Šolo je obiskovala v domačem kraju. Ker je bila dobra učenka, so se dogovorili, da bo šolo nadaljevala v mestu, pri stricu pivovarnarju in veleposestniku, blizu Gradca. Govorila je oba pokrajinska jezika: slovensko in nemško.

V novi družini so bili Marije, kot ji je bilo ime predenj je šla v samostan, zelo veseli. Pomagala je teti v gospodinjstvu. Teta je bila učiteljica ročnih del v šoli. Marija se je pri njej naučila vezenja in drugih ročnih spretnosti, ki jih je kasneje vpeljala v novo redovno skupnost. Sestre so namreč izdelovale paramente, izdelke iz blaga, ki se uporabljajo pri bogoslužju.
V svoje delo je Marijo pritegnil tudi stric, ki je opazil njeno naravno nadarjenost in lepo pisavo, tako da jo je vpeljal v delo v njegovi pisarni, kjer si je pridobila dragocene izkušnje. Pri stricu je Marija ostala do odhoda v samostan pri 24. letih.

Marija je vstopila h graškim šolskim sestram. Kot kandidatka je morala opraviti enoletni učiteljski pripravljalni tečaj, nato pa je vstopila v noviciat in dobila redovno ime s. Margareta. Eno leto se je v noviciatu pripraviljala na redovno življenje. Po zaobljubah je vsaka sestra dobila svojo dolžnost, šolske sestre so bile predvsem učiteljice in vzgojiteljice otrok.

Maribor je bil takrat mesto hitre gospodarske rasti in zaradi indrustrializacije preseljevanja ljudi iz podeželja v mesto. Na ulicah so bili otroci prepuščeni sami sebi, starši zaradi dela in revščine niso mogli skrbeti za vse ... Škof Slomšek si je prizadeval, da bi  v mesto povabil redovnice, ki bi lahko skrbele za vse te zapuščene otroke, saj dobre katoliške gospe vsega same niso mogle opraviti.

Leta 1864 (eno leto po Slomškovi smrti) so v Maribor prišle štiri šolske sestre iz Gradca. Med njimi tudi s. Margareta, ki je bila predstojnica. Iz dneva v dan je k sestram prihajalo več otrok. V velikem uboštvu in preprostosti se je tako začelo poučevanje in vzgoja šolskih sester v Mariboru. Z leti pa so potrebe naraščale. Za dobro opravljanje dela bi skupnost potrebovala več sester, ki pa jih ni bilo, kljub temu, da so se slovenska dekleta navduševala in vstopala v kongregacijo. Imeli so namreč tudi druge podružnice v okolici Gradca.
S. Margareta se je s pomočjo škofa odločila, da izstopi iz graške ustanove in ustanovi novo, slovensko redovno ustanovo, ki bo lahko odgovorila na potrebe mesta Maribora in okolice in bo otroke in mlade lahko poučevala v domačem slovenskem jeziku.

13. september 1869 je rojstni dan
Kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja.

četrtek, 5. marec 2015

Praznujemo 2x

Vsi se vsaj enkrat v letu postaramo ;)
Jutri se bosta kar dve - m. Margareta (že v nebesih) in s. Urša (še vedno na zemlji =))))

Pa smo malo "pofajrali".