Vsake toliko se nam zgodi obisk.
Te dni ... od daleč iz Paragvaja.
Med nami je bila misijonarka s. Tadeja Mozetič, ki je prav tako šolska sestra, kot naše.
Pripovedovala nam je o življenju v Paragvaju, o življenju južnoameriških indijancev, med katerimi je živela skoraj 20 let. Sedaj pa skrbi za dekleta, ki bi rade postale sestre in živi blizu glavnega mesta. Še vedno pa vsak dan k njej prihaja veliko ljudi, da bi jim pomagala. Skrbi za trdno vez botrstva s slovenskimi dobrotniki in revnim plemenom, kjer je bila. To marskomu spremeni življenje v dobro. Brez te pomoči veliko otrok in mladih ne bi hodilo v šolo, ne bi dobilo toplega obroka. Z njo je bila s. Carolina, paragvajka, ki pa uči učitelje v velikanski šoli, ki jo imajo sestre. Skupaj sta zmolili tudi za nas, Očenaš, Zdravamarijo in Slava Očetu v španščini in v nivacle.
S seboj sta prinesli veliko izdelkov indijancev, ki smo jih lahko pogledali in vzeli s seboj za spomin.
Ni komentarjev:
Objavite komentar