Preprost kmet, ki se je vračal s polja in se ustavil v vaški cerkvi, je Janezu Vianneyu rekel, ko ga je le-ta vprašal kaj dela, ko pride v cerkev, da preprosto gleda Boga in Bog gleda njega.
Tudi nekatere v internatu smo sinoči, ko so druge že spale, ostale še nakaj trenutkov pred Najsvetejšim in mu prinašale vse, ki so v teh dneh v stiskah in preizkušnjah, da bi jim On, naš Bog, dal tudi tolažbo in prižgal luč upanja v težkih trenutkih.
Brat moj, ki veruješ v drugo življenje,
če ne moreš več prenašati svojih muk,
se nasmehni svojemu bližnjemu!
Če si zaskrbljen nad prihodnostjo,
opogumi svojega soseda!
Če so se ti izneverili prijatelji,
ponudi svoje prijateljstvo tistemu,
ki ga potrebuje!
Ne hodi okrog zaskrbljen!
Ne ukvarjaj se preveč s svojimi težavami!
Ne beli si glave glede jutrišnjega dne!
Ne vrti se v krogu kakor jetnik!
Mar ne vidiš okrog sebe oči,
ki od tebe pričakujejo vsaj pogleed,
smehljaj, spodbudno besedo?
Ne živi kakor tisti, ki je zavrgel upanje!
Vsak, tudi komaj opazen vzgib ljubezni
ponuja življenje, ljubezen in upanje.
Prepričaj se o tem in povej svojim bratom!
Ni komentarjev:
Objavite komentar