Tokratni verouk je bil nekoliko drugačen ...
Obhajali smo, pravzaprav smo praznovali mašo v internatski kapeli.
Lepo, veselo petje z Elijevim sprehajanjem prstov čez črno-bele tipke, kitara, fajn uvodi po mladinsko in Jezus, ki že komaj čaka, da pride v naša srca in tam ostaja, tudi, če ga v naši kapeli nekaj časa ne bo.
On živi!
Kar poglejte: Lk 17,21
Ni komentarjev:
Objavite komentar