1. novembra: vsi sveti
2. november: verne duše.
V zadnjem tednu smo o tej temi govorili več.
Praznik vseh svetih je veličasten praznik s spominom na vse svete v nebesih. Med njimi so tudi tisti svetniki, ki so živeli skrito življenje, ki nimajo posebenega praznika v koledarju, to so lahko naši prijatelji, domači, ljudje, ki smo jih poznali, so že umrli in za katere vemo, da uživajo večno srečo pri Bogu.
Verne duše pa je dan, ko se še posebej spominjamo in molimo za tiste duše, ki še niso prišle v nebesa in potrebujejo našo pomoč, našo molitev, naša dobra dela, morda naše zadoščevanje. Seveda to lahko naredimo vsak dan, na vernih duš dan, pa to naredimo še bolj skrbno.
Čudovito je, ko se po dolgem času srečamo z znanci na pokopališču, ko molimo za pokojne v družini in ko se jih v hvaležnosti spominjamo. Čudovito je, ko sedemo za praznično mizo s toplim čajem in prijetnim pogovorom.
Ko nekaj praznujemo, se na to pripravimo ... Tako je, kadar ima kdo rojstni dan, god, obletnico ... Takrat še posebej uredimo vse potrebno po hiši, stanovanju, se primerno uredimo, postorimo, kar je potrebno, da nam bo vsem lepo.
Zraven teh potrebnih zunanjosti pa na poseben način spada zraven, da smo urejeni tudi navznoter, da nimamo zamer, da imamo med seboj lepe odnose ... da je naše srce lepo. Včasih se zdi, kot bi za to v naših domovih zmanjkalo časa. Pa vendar je to tisto, kar nas zares osrečuje, notranji mir in medsebojna ljubezen.
V internatu smo v hvaležnosti za naše družine obhajali sveto mašo in se še posebej spomnili naših dragih pokojnih. Imeli pa smo tudi priložnost za spoved in spovedni pogovor.
Lepe praznične dni!!!
