NOVI INTERNAT: marec 2013

sobota, 16. marec 2013

četrtek, 14. marec 2013

Habemus papam

Čakamo ....

Čakamo ...

Še vedno čakamo ...

Nestrpno pričakujemo ...

"HABEMUS PAPAM!"

Papa Francesco!!!

"Skupaj s Frančiškom do sreče in sonca,

skupaj pojdimo, da najdemo pot.

Skupaj s Frančiškom od začetka do konca,

da nihče od nas ne bi zgrešil.

Priprava na spoved

Kako bi lahko rekli spovedi drugače?

???

Priprava na ... ?

Čiščenje navznoter?

Ko se srečam z Gospodom ... in odidem zares vesel, kar po "luftu".

četrtek, 7. marec 2013

6.3.2013 je naša vzgojiteljica s. Urša praznovala rojstni dan. Zato smo jim vse učenke in vzgojiteljica Anja pripravile darilo. Dobila je torto iz wc papirja. Seveda pa to še ni vse, vsak letnik se je potrudil in nekaj prispeval k skupnemu darilu.

1.letnik: Javile so se, da namesto nje naredijo katero koli delo v internatu.

2.letnk: Od njih je dobila bon za kino večer.

3.letnk: Zazstonj irokeza.

4.letnik: Brezplačna ura zumbe.

5.letnik: Tek z njihovo družbo.

Ker pa smo se mi tako zelo potrudile, se je seveda tudi s. Urša. Pripravila je pogostitev. Najboljše od vseh so bili mafini. In kar je najbolše: njeno darilo za nas je bil internet, ki se ponavadi izklopi ob 19.30 (začetek učnih ur) je bil prižgan do 22ih.

Nina Sitar

nedelja, 3. marec 2013

Priložnost za spoved / Beichtgelegenheit

sobota, 2. marec 2013

Duhovno srečanje 2. letnik

Pred ogledalom nem stojim

in v tujca pred seboj strmim.

Kot da zrem prvič ta obraz,

vprašujem ga: Si ti res jaz?

Nachdenklich betrachten mich die Augen

und fragen: bin ich wirklich du?

Und nüchern erwidert ihm mein Ich:

Ich bin nicht du, du nicht ich;

Ich bin nur ich, so scheint es mir;

und du bist ich nur für die Leute;

a pravi jaz je dan za dnem

uganka meni in ljudem.

Janez Menart: Jaz

Naša pustolovščina se je začela, ko smo naše sovrstnike iz Avstrije čakali, da se nam pridružijo v Repnjah. Ko smo že skoraj obupali, pa so zarobantili skozi vrata vsi nasmejani in polni pričakovanja. Začeli smo z našo pojedino. Mi pravimo z MAUŽNO. Nadaljevali pa s s. Uršo. Prvi večer je minil in kmalu smo se odpravili v postelje. Ampak! Seveda pa se kljub opozorilom nismo držali ure za spanje in smo se potikali povsod okrog, samo po naši sobi ne. Zjutraj smo morali vstati ob 7.30 in to je bila prava nočna mora. Težko smo se skobacali na zajtrk in začeli z neke vrste poukom. Imeli smo več tem. 1.Koliko “person” se skriva v meni? 2.Jaz-sporočila. 3. Najbolj pa nas je navdušil obisk fantov iz skupnosti Cenacolo . Predstavila sta nam kaj sploh skupnost Cenacolo je, nekaj o njihovem vsakdanu in kako sta sama pred leti krenila s poti. Ker sta se tako zelo potrudila, smo se tudi mi potrudili in zbrali razne stvari, kot so hrana, obleke in pripomočke za higijeno, in jima jih izročili. 4.Pohod. Kljub ogromni količini snega (ki so ga sestre že navsezgodaj skidale) smo se odpravili na pohod. Jaz bi mu rekla: komunikacijski pohod. Ker se je vsak pogovarjal z vsakim in bolje smo spoznali marsikaterega sošolca oz. sošolko. 5.Konflikti. S skupinami smo morali zaigrati skeč na temo konflikti. Skupine so bile dvojezične, kar je bila še dodatna naloga. Dobro smo sodelovali in na koncu zaigrali neverjetno dobre skeče. Zadnja ovira, ki smo jo morali preplezati skupaj pred, zasluženim počitkom zadnjega dne, pa je bila priprava zabavnega večera. Z igrami, petjem, pesmimi smo ponovno dokazali, da lahko odlično sodelujemo. Zadnji dan smo dokončali še nekaj odprtih vprašanj. Nato pa smo se s polnimi kovčki odpravili proti avtobusu in proti internatu, nekateri pa proti domu. Boljšega duhovnega srečanja si ne bi morali predstavljati. Moramo se 100x zahvaliti vsem, ki so ga organizirali, ker smo se kot razred noro zabavali in vsak lahko potrdi, da smo se zelo zbližali.

Manca Trdan in Nina Sitar