četrtek, 26. februar 2015

Pri sestrah

 Nocoj smo bile na obisku pri sestrah!

Prisrčno!

Prvič smo bolj "v živo" videle, kje živijo, vsaka pa nam je povedala tudi od kod prihaja in kaj o sebi.
Malo bolj smo spoznale tudi njihovo ustanoviteljico m. Margareto Puhar, saj bodo sestre naslednji teden praznovale njen praznik - 6.3. 1818 se je namreč rodila in tudi umrla je na ta dan (1901).

Vzela si je tudi čas in nas z nebes prišla obiskat.


 V takšni obleki, kot so jo imele sestre takrat.

Sestre so nas pogostile s kruhom ... in nam izročile njegovo bogato simboliko. 
Da bi ga zares vsi imeli dovolj - vsakdanjega kruha in kruha milosti. 

Upamo, da bomo lahko še prišle ;)





















Gostje

v vseh naših hišah =)
Predstavniki družbenege življenja.





torek, 24. februar 2015

BIL JE DOBER DAN

22.2.
V Sloveniji je mnogo skavtov naredilo dobro delo. Imeli smo akcijo dobrih del, ki smo jih opravili ta dan. Vsekakor pa moramo skavti narediti vsak dan vsaj eno dobro delo, kot pravi 3. skavtski zakon.
Bolj konkretni primeri dobrih del, ki sem jih spremljala predvsem z objavljanjem selfijev na Facebooku so:
- pospraviti posodo iz pomivalnega stroja;
- pomagati starejši osebi, nositi nakupovalne vrečke po stopnicah do stanovanja;
- skuhati kosilo nemesto staršev.

Terezija Lakosil, Komunikativna pikapoka

ponedeljek, 23. februar 2015

22. 2. BO DOBER DAN

Letos so nas na začetku posta spodbudili skavti ... naj bo 22. februar DOBER DAN!
Akcijo so podprle tudi druge mladinske organizacije, na Koroškem Katoliška mladina in Katolische Jugend, tako da ... upamo, da je bil dober dan in da bo še kakšen.

Zakaj gre?
- 22. 2. 1857 je bil rojen ustanovitelj skavtov Robert Baden-Powell (Bi-Pi, kot ga imenujejo skavti);
- ena glavnih nalog skavtov je vsakdanje dobro delo;
- v "dnevu spomina" so združili oboje in še nas povebili k dobremu delu.

Lepa spodbuda za začetek postnega časa pa tudi sicer za vsak dan.




torek, 17. februar 2015

s. Serafina

Pri današnjem večernem srečanju smo se še posebej spomnili na s. Serafino, ki smo jo poznali tudi starejši šolarji današnje generacije v Št. Petru. 
Od zemeljskega življenja se je poslovila v nedeljo, 8. februarja 2015 v Pliberku.
S. Serafina, pogrešali bomo ... to, kar ste bili za nas. A vemo, da boste sedaj v nebesih še toliko bolj.



"Buhvoni!" 
je bila vaša pogosta beseda.





Nagovor s. Veronike Supan, provincialne predstojnice sester, na pogrebu:


S. Serafina je svoje otroštvo in mladost v težkih vojnih in povojnih letih preživela v Selah, pri Kacmunu na Šajdi. Oblilkoval jo je domači kraj, domača hiša, ljubezen do petja ter Marijino češčenje in predvsem Sedlce.

Šolske sestre je spoznala v Št. Petru, kjer je obiskala gospodinjsko šolo. Pozneje se je zaradi zdravljenja levkemije podala v Trst k sestram in je tam tudi vstopila. Po noviciatu oz. preobleki v Rimu so njene postojanke bile: Trst, Opčine in Gorica. Do večnih obljub je namreč pripadala Tržaški provinci.

Po večnih obljubah leta 1965 v Rimu, si je močno želela nazaj na Koroško: tako je leta 1966 prišla v Št. Jakob, nato v Št.Rupert, Tinje in spet nazaj v Št. Peter, kjer je delovala 35 let, preden je 2013 prišla v Pliberk zaradi starosti in bolezni. Hvala vsem sestram, uslužbenkam in zdravnikom, ki ste tako skrbno gledali nanjo in jo imeli radi.

Vsa leta njenega redovnega življenja je s. Serafina v preprostosti, z gorečo molitvijo in petjem, izvrševala gospodinjska dela in s srcem spremljala mladino.

Draga s. Serafina,
Sv. Frančišek bi rekel: »ovčica božja« - in to ste tudi bili: vedno nasmejana, s kitaro v roki, s pesmijo na ustih, s srcem, ki je objemalo mlade, ste kot šolska sestra sledili Bogu po stopinjah sv. Frančiška.

Radi ste romali: v Lurd, Fatimo, Sveto deželo, na Višarje, Brezje in še marsikam drugam. V skupnosti je pogosto Vaše prvo vprašanje bilo: »Kam gremo?« In takoj, še preden je bil cilj znan je sledilo Vaše prepričanje: »Jaz grem tudi!«
Bili ste radi na poti. Pa ne samo z busom ali avtom na romanjih, temveč tudi peš, v naravo in v gore. Skupaj sva šli na Obir, na Jepo, na Rožco ali na Golico. Učili ste nas, da je vera predvsem hoja, tudi ta na goro in je Gospod tisti, ki nas krepča, nam daje moč in skrbi za nas.

Mladini, ki ste jo spremljali in med katero ste delovali, ste prinašali toplino. Bili ste jim mama in stara mama, ki jih sprejme, takšne kot so. Zanje in z njimi ste molili, peli in jih navduševali za vse lepo. Mnogi se še spominjajo Vaših svečk in rožnih vencev, ki ste jim podarili za na pot v življenje.

Tudi sestrinska skupnost Vam je za Vašo vedrino, prisrčnost in preprosto sestrinstvo hvaležna. Vedno spet ste nas spodbujali, da s pesmijo 2x molimo.
Vaš preprost in nepristranski način  sprejemanja vsakega je osvobajal srca.

Draga s. Serafina, HVALA Vam za Vaše življenje med nami. Sedaj Vas izročamo Gospodu, dobremu pastirju. Naj Vas vodi na zelene pašnike in pelje k vodam počitka. Naj Vam sedaj On pogrinja mizo in boste prebivali v Njegovi hiši. HVALA! 

Frišn luft

Oooo, kako paše, da ni pouka. 
Smo pa res prave pustne šeme ;)
ki uživamo na svežem zraku.