Pisana promlad

Promlad je literarni natečaj namenjen mladim ustvarjalcem različnih starosti. Letos so glede na starost dali različne teme, besedilno zvrst pa smo si lahko izbrali sami. Na natečaju je skupaj sodelovalo 642 piscev.

Danes so bili razglašeni rezultati in sicer trije najboljši iz starostnih kategorij, nato pa še ena nagrada za daljše besedilo, ena nagrada za študente in še nagrade narečnih besedil.

Tudi naša šola je bila uspešna, imeli smo tri nagrajence:

Katarina Urank, 1. nagrada za narečno besedilo;
Nika Jere, 2. nagrada v višji starostni kategoriji;
Erik Selan, 1. nagrada v najvišji starostni skupini;
in še naš lanski maturant Aljaš Pestotnik Robič je dobil nagrado za daljše besedilo.

Čestitke vsem!!!

Julija in Veronika

 

 

 

 

IMPULZ 2015

Letošnji impulz v duhu 25 letnice Višje šole za gospodarske poklice Št. Peter. 

Smo prišli skupaj in zopet obudili spomine na "našo šolo". 

Vsaka generacija jo je po svoje odkrila. 

Letošnji impulz je bil obarvan z: 

lepim petjem zbora in posameznih zasedb, mnogi videi, ki jih je pripravil absolvent Jaka Nova, s slikarsko razstavo Leje Jazbec, prav tako absolventka, moderacija naših dijakov in en delček Sheakespira ... pod mentorstvom Marjana Stickra. 

Med prireditvijo so listino o opravljenem izpitu dobili tudi letšnji someljeji in barmani.

Zaključek pa z nadvse duhovitim in smešnim prispevkom o učiteljih in njihovih napotkih ... 

;) 

Še več si lahko preberete na spletni strani šole,
in na portalu Slovenskega sporeda ORF. 

Asiške sanje

Animatorstvo je čudovita stvar. Predvsem veliko prejmeš ... Vedno znova me preseneča preprosta stvar, da me mladi učijo, mi dajo misliti, me spodbudijo k molitvi, mi ostajajo v srcu ...

Z Jernejo sva za Vnebohod s 5. razredom Slovenske gimnazije v Celovcu šli v Assisi kot animatorki. Bogu hvala za to lepo pot!

s. Urša

 

 

Dolga noč v avtobusu. Bolj malo spanca. Prvi jutranji žarki. In prvi orisi Assisija. Zame najlepša noč in najlepše jutro do sedaj. To mesto, ki te nagovori brez besed.
Skrivnostno pešakanje po Assisiju se je pričelo z ogledom mesta. Dobili smo prvi vtis. Pogled z gradu nam je odprl čudovito stvarstvo, ki je navduševalo tudi Frančiška. Nadaljevali smo s krstom, njegovim in našim, potem pa s Frančiškovo družino v njegovi rojstni hiši. Tudi Frančišek je bil najstnik. Z mašo pri njem doma smo Bogu priporočili naše družine. Sveta maša nas je zadela. Na plan so prihrumela čustva ...
Polni Božjega veselja in okrepljeni s pravo asiško maužno pod oljkami, smo odhiteli proti san Damianu. To je kraj globokega srečanja. Frančišek gre naprej drugačen.
Lahko noč!

Jutranji asiški žarki so nas spremljali na poti proti nebesom ... No ja, nismo šli tako daleč, naš cilj je bil le Carceri. Si želiš kdaj biti sam? Paše včasih, a ne? Frančešek si je izbral težko pot in na koncu kraj za samoto. Tudi mi smo pogledali globlje vase in si vzeli pol ure časa za razmislek, za odkrivanje naših vprašanj, izzivov in problemov. Vse to smo kasneje pri sveti maši pod milim nebom izročili Bogu. Po maužni smo se odpravili v dolino k cerkvi sv. Klare. Meni osebno najljubši kraj v Assisiju. Najlepša cerkev v kateri počiva telo sv. Klare in kjer je križ še iz časa sv. Frančiška (ta je bil prvotno pri sv. Damjanu).

Naslednji, še zadnji dan smo si ogledali Porciunkulo oz. cerkev Santa Maria degli Angeli, kjer smo si odrezali lase in pogledali kraj, kjer je umiral Frančišek. Ogromna cerkev. Tako kot se je naša pot končala v Assisiju in se bo nekoč na svetu, se je tu Frančiškova. Torej, za slovo smo si ogledali baziliko sv. Frančiška, kraj kjer je pokopan. Ogromno fresk, ampak zelo prijazna cerkev. Lep razgled na Assisi. Minevala je še zadnja ura v Assisiju, kam naj grem, greva? Odpravili sva se v cerkev sv. Klare. Kako hitro je šla ta ura ... Ne skrbite, na vse sem mislila in vas izročila v Božje varstvo.

In tako so se mi končno uresničile sanje še iz prvega letnika - da odidem v Assisi - čarobno mesto. Ni besed, le prijetni občutki. Upam, da ne minejo.

Jerneja Štirn