torek, 29. december 2015

Naše jaslice

Vesel, blagoslovljen božič!


Ko boš stal ob jaslicah Jezusu odpri srce.



Kipi v naši kapeli so delo slovenskega kiparja Franceta Goršeta. K tej zbirki spadajo tudi jaslice in Božji grob. Jaslice že dolga leta niso bila v kapeli, letos pa so na željo sester prišla nazaj na svoje mesto. Posamezne figure zelo rahločutno izražajo češčenje novorojenega Odrešenika, hkrati pa glina dodaja mehkobo, nežnost, odtenek pa našim očem omogoča odprost in pogled onstran kipov. Potrebujejo svoj čas, tiho molitev.


Prva nedelja po božiču je nedelja Svete Družine. V naši hiši praznik :) Kot so sestre izbrale že dolgo dolgo nazaj je kapela posvečena sv. Družini, da bi ji tako še bolj skrbno priporočale vse, ki prihajajo v klošter ... otroke v vrtcu, mlade v šoli in internatu, prav tako njihove starše in tudi druge odrasle, ki redno prihajajo k našim nedeljskim mašam, pa tudi k "celoletnim svitnam".
Ta Sveta družina je bila v oltarju prvotne kapele samostana, sedaj pa se nahaja pred vhodom v sestrinsko klavzuro. Je delo podobarja Jana Goleša iz Pliberka. Prvotna kapela je bila blagoslovljena leta 1912.




Letošnji zelen božič ni bil čisto zelen. Naša dravska megla in mraz sta naredila čudovito ivje na vrtu.





Zanimivo, kako perspektiva pogleda spremeni sliko: od znotraj in od zunaj.



V alpeskem prostoru ima postavljanje jaslih bogato tradicijo. Kot bi se človek od vsakdanjega, pogosto trdega življenja v preteklosti oddaljil in v izdelovanju jaslic prav odprl srce za milino, ki jo v ta gorski svet prinaša to malo betlehemsko Dete, naš Odrešenik.



O jaslicah piše veliki slovenski etnolog
dr. Niko Kuret:

Evangelist Luka, ki poroča o rojstvu Jezusa Kristusa, je glede okoliščin rojstva zelo redkobeseden. »In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču« (Lk 2,7).

Vernikom je bilo že od nekdaj to poročilo preskromno. Nastajali so zato »neuradni« nabožni spisi (grški Jakobov protoevangelij iz 4. stol., latinski Marijin evangelij iz 4. ali 5. stol.), ki so po domišljiji obširno opisovali Jezusovo in Marijino življenje. Tako so ustrezali ljudski vedoželjnosti. Iz njih je črpala likovna umetnost, ki je bolj kakor beseda očem vernikov nazorno kazala zlasti Gospodovo rojstvo in kar je bilo z njim v zvezi. Že v 4. stol. vidimo na kamnitih rakvah (sarkofagih) reliefno upodobljeni prizor rojstva: Božje Dete v košari, zraven ležeča Marija; prizor dopolnjujejo sv. Jožef. Ob njem vol in osel, kmalu tudi pastirji z ovcami, zelo zgodaj še modri z Jutrovega. Naše ljudstvo je imenovalo takšne upodobitve – slike ali plastike – kratko in malo »jaslice«. Vendar je od takih upodobitev pa do jaslic precejšnji korak. Da bi preprosti verniki skrivnost Gospodovega rojstva lažje dojeli, je Cerkev že zgodaj vpletala med bogoslužne obrede še prizor ob betlehemskih jaslih, prizor poklonitve pastircev in treh kraljev, tudi nastop kralja Heroda. Iz tega duhá so nastale znane »jaslice«, svetonočna pobožnost, sv. Frančiška Asiškega v Grecciu l. 1223. Nazorno »gledališko« dogajanje se je vernikom pač vtisnilo v spomin bolj kakor pripovedi nabožnih spisov, bolj kakor likovne upodobitve.

Človeška narava je pač taka, da potrebuje prijemljivih pripomočkov, če naj se poglobi v skrivnost vere. Že zgodaj so si zato npr. redovnice izmislile pobožnosti ob lesenem ali voščenem kipcu Božjega Deteta, narejale so mu zibelko in ga zibale, mu postiljale dragoceno posteljico. Take pobožnosti so našle pot tudi v cerkve. Toda majhne plastične skupine Jezuščka, Marije in sv. Jožefa, tako imenovani »betlehemi«, so kmalu nadomeščale samo Dete; že od l. 1500 dalje jih dobimo v vsej Zahodni Evropi. Jaslice so bile zdaj pred durmi. »Betlehemi« so vodili naravnost do njih.

Več o jaslicah s klikom na Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije. 

Božičnica

Komaj že čakamo ... na božič. 
Čeprav je advent kratek čas, je "gost". Veliko reči je. Med mnogimi lahko izbiramo ... Ostanemo lahko samo na površju, lahko pa gremo bolj na globoko in naredimo kaj zase, za skupnost ali v odnosu do Boga. 

Dijaki pravijo, da jih skupni dogodki povežejo kot razred. 
Nekateri pa gredo čisto mimo - ker ali nismo pri stvari, ker ne sodelujejo vsi, ker pozabimo, ker je venček včasih samo za okras, ker ... 
Dragocena so sporočila, druženje, aktivnosti ... Miklavž, peka piškotov, delavnice, svitna, petje, adventni koledar, razredna božičnica. 

Letos smo prav zadnjo uro pouka pred božičnimi počitnicami zaključili z božično mašo, ki jo je oblikoval 4. letnik. 











Luč miru iz Betlehema



 Še predenj je prišel božični dan, je k nam prišla "luč miru iz Betelehema".

Spominja naj nas na Jezusa Kristusa, 
ki je luč v naših srcih, ki je luč med nami, ki je naš Odrešenik. 

Začetek projekta sega v leto 1986.  Na avstrijski televiziji ORF so organizatorji v zahvalo sodelujočim v oddaji, namenjeni invalidnim otrokom, namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Ker je bila oddaja namenjena otrokom, so se odločili, da bo tudi Luč miru iz Betlehema prižgal v votlini Jezusovega rojstva otrok, ki se je v tistem letu še posebej izkazal.
Danes je to izjemno odmevna in velika dobrodelna akcija, ki povezuje številne organizacije, posameznike. Pobudniki akcije si takrat verjetno niso zamišljali, da bo v nekaj letih akcija razširjena po celotni zahodni in srednji ter delu vzhodne Evrope.


nedelja, 20. december 2015

Luč za zaposlene




Sprejmem nekaj lepega,
sprejmem Luč od Boga,
da v meni zagori,
me segreje, razsvetli.
Ta Luč naj se dotakne vseh ljudi,
naj resničen Plamen v njih zaživi.
 

Vsi boste ob koncu prejeli tudi svečko, ki naj služi temu, da to luč, ta plamen, ki nam ga v teh dneh v srcih prižgal Gospod ponesemo tudi v svoje domove, še posebej med vse otroke in mlade s katerimi se srečujemo vsak dan. Da bomo tako lahko tudi s svojim delom vodili mlade k resnični Luči, da bo še komu ogrela srce. Morda komu, ki mu je plamen v srcu že dolgo nazaj ugasnil. Naj bot a Luč resnično Luč upanja za vse. Saj je prišla na svet, da bi odrešila vse.  Plamen, ki bo gorel na tej sveči naj bo tudi znamenje, da nas Jezus, ki je resničen Plamen zares povezuje, da bi skupaj služili mladim in jih vodili k Njemu.

To je plamen, ki ima posebno moč. Ta plamen je luč od Boga. Zmore ti dati upanje, moč in pogum. Zmore ti vžgati srce. Kot ga je vžgal že mnogim.
A ne ker ga nosi; ker ti ga daje!
Zdaj je res tvoj! Ko te je torej plamen vžgal, ga nesi nekomu. nekomu, ki mu je ugasnilo srce. Zanj si ga našel, zanj gori v tebi.
IN NE BOJ SE, ČE TI PO POTI UGASNE PLAMEN. DA TI LE NE UGASNE SRCE.
SAJ… KAJ TI BO PLAMEN, ČE SRCA NI ZRAVEN?














Marija išče prenočišče

V času božične devetdnevnice "Marija išče prenočišče". 
Spominjamo se dogodka, ko sta Jožef in Marija iskala prenočišče v Betlehemu, 
ko so se Mariji dopolnili dnevi.

Na poti v Betlehem se ustavlja tudi pri nas.
V sredo je prišla v novi internat, nato smo jo naslednji dan posprmili v kapelo, kjer so jo sprejele sestre in jo imajo čez konec tedna. Vemo, da bodo tudi nas vključevale v molitev.
V ponedeljek pa Marija roma naprej v 3. nadstropje nad šolo.
Z njo molimo in se ji priporočamo, da pri Bogu posreduje za nas vse to,
kar jo prosimo, za kar prihajamo k njej ...
 



sobota, 19. december 2015

Adventna spoved



Adventni čas ni kič!
Adventni čas je čas priprave na božič, na velik praznik, 
na dan, ko se spominjamo in veselimo, 
da se je Bog za nas učlovečil, da je postal človek ... 
da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. 

Kakšno življenje pa?
Kičasto???

Bog nam podarja življenje v polnosti, 
v tisti notranji svobodi in prosojnosti, 
ko smo lahko mirni pred Njim, pred seboj in pred drugmi. 

Je nova priložnost, da zaživim, pa ne navidezno, 
temveč v polnosti.  

Navzven je advent lahko zelo simpatičen, 
skoraj romantičen mesec v soju lučic, ki počasi zasijejo. 

Morda so nam prav te luči lahko svetilke, ki nas opomnijo, 
da naj bi tudi mi svetili, 
da naj bi tudi mi drugim pomagali v težavah, 
da naj bi tudi mi drugim greli srca
predvsem tudi tako, da imamo čisto in lepo srce, 
ki ni umazano z grehom, napuhom, lakomnostjo ...
Pri spovedi nas Bog osvobodi vsega tega in nam daje novih milosti. 

Hvala Jožetu in Hanziju, da sta nam ta zakrament podelila in nam pomagala, 
da smo se lažje pripravili. 
Hvala Eliju za glasbeno spremljavo ...

Bog prihaja ... v naša srca. 
Tam je njegov dom tu na zemlji tudi danes, 
tudi v našem času. 
K nam prihaja, da bi se naselil in bi nam prinašal luč, 
luč, ki sveti in ne ugasne.