Bilo je fenomenalno! Tri mesece v velemestu z več kot 3 milijoni prebivalcev, midve pa brez nadzora staršev. Videli sva veliko zanimivosti in spoznali veliko novega. Spoznali sva tudi veliko novih ljudi, tako v službi kot tudi v privatnem življenju. Navsezadnje pa sva spoznali tudi nekaj slabosti življenja brez staršev. 3 mesece sva kuhali, čistili in pospravljali sami.
Ko sva prvič stopili iz stanovanja, da bi šli po nakupih, nisva razmišljali, da bi si bilo pametno zapomniti najin naslov. za začetek sva nakupili veliko preveč, kot sva lahko nosli. potem sva po vseh mukah z nošenjem zašli v napačno ulico. iskali sva svoja modra vrata s številko 17, našli pa le vijolična. Ker nisva mogli vprašati za smer, sva skušali najti telefonsko številko lastnika najinega stanovanja. ker le te nisva našli, nisva vedeli kaj storiti. od zbeganosti Tina strese Ninino denarnico v lužo iz katere na srečo pade kartonček s številko lastnika. Ko smo se s tajnico na drugi strani telefona končno sporazumeli, sva le prišli do svojega naslova. Preznojeni in popolnoma brez enrgije , a kljub temu srečni, sva prišli nazaj domov.
.jpg)
Prigod z najinega bivanja v Berlinu je še zelo veliko, kot na primer uničena WC školjka, katero nama je nato sicer popravil lastnik stanovanja in podobno. Če jih želite slišati še kaj, naju le pocukajte za rokav.
Navsezadnje: praksa nama je bila dobra šola za življenje, saj sva se veliko novega naučili. Upava, da se bodo tisti, ki prihajajo za nama, imeli vsaj pol tako fajn, kot sva se imeli midve.
Ni komentarjev:
Objavite komentar