Kaj bi vam še kej povedala ...?
Večina vas tako ali tako že ve, da je večina dijakov in dijakinj 3. letnika začelo s prakso ob začetku meseca junija. Ampak nekateri smo začeli s kasnejšim zamikom. Za primer lahko dam kar mene in Manco, ki sva se na prakso odpravili 20. septembra oz. junija (se opravičujem zaradi napake, ampak imam v glavi kar naprej datum, ko bo napočil dan slovesa). Moji starši so naju z Manco peljali po avtocesti dobre tri ure skozi Avstrijo pa čez mejo pri Salzburgu. In tako smo po nekaj kilometrih čez mejo prispeli v Ramsau. Mali turistični kraj, ki pa bi ga lahko primerjali s Kranjsko Goro, samo da tukej ni diskačev pa smučišča. Imamo pa zato res čudovito naravo.
Z Manco sva se nastanili, poslovili, potočili solze, ker sva ostali sami in se pripravili za prvi delovni dan. Dnevi so minevali s tako naglico in hkrati so se tako vlekli, da je to kar težko razložiti. Ampak prišli sva že čez polovico in čas naju ne skrbi več tako zelo.
Večino časa delava in imava en prost na teden frej, ker sva bile malo več frej na začetku prakse. Manca je v strežbi jaz pa v kuhinji. In ker so v strežbi večinoma vsi v narodnih nošah si je tudi Manca priskrbela tako uniformo v kateri izgleda super. Jaz pa v belih hlačah, majici, kapo in predpasnikom vsak dan korakam po kuhinji, kjer s tremi fanti oz. Štirimi če smo natančni zelo uživam. Manci pa se je večinoma ženski družbi (z izjemo Miloša) pridružila tudi naša Manca Kašca.
Trenutno imamo hotel čisto poln in pri zajtrku je 90 ljudi, pri večerjah pa je malo mirneje, saj se niso vsi odločili za polpenzion, kar je za kuhinjo (tudi strežbo malo) pravi blagor.
V prostem času kadar je lepo vreme se predvsem Manca z veseljem hodi sprehajat po bližnjih hribih, saj jih je tu okoli kar precej. Jaz pa se raje zadržujem v bližini hotela in berem knjige. Obe se vsaj enkrat na dan tudi slišiva z domačimi in bližnjimi prek skypa ali pa facebooka, seveda v to skupino spadajo tudi najini sošolci.
Naš hotel pa ni samo za spanje in hrano, ampak ima na razpolago tudi razne kopeli, masažo, savno in bazen. Zato imajo gostje tudi če je slabo vreme možnost gibanja. Vendar pa je zadnje čase kar precej dežja in z Manco se nama že obema toži po malo toplejših razmerah in predvsem po soncu.
Mislim, da sem povedala skoraj vse kar morate vedeti o tem kaj počneva, čez 15 min pa moram nazaj v kuhinjo. Ker sej veste kaj pravjo, da je ženska zunej kuhne nevarna ;) ! Pa še fantom bo treba pomagat. Manca pa gretudi čez eno uro že nazaj za barski pult v svojem lepem modrem „dirdnlu“!
Lepo se mejte in komej čakam, da se spet vidmo!
Kristina
Ni komentarjev:
Objavite komentar