nedelja, 28. junij 2015

Sv. Ema / Sv. Hema Krška


Trdnega zgodovinskega dokaza kdaj se je Ema rodila in kakšnega rodu je bila, nemškega ali slovenskega, nimamo. V tistih časih v ljudeh še ni bilo zavesti o narodni pripradnosti. Po starem izročilu naj bi Ema zagledala luč sveta leta 983, na gredu Pilštajn na Kozjanskem. Čeprav je bila plemiškega rodu, se je počutila domače med preprostimi in revnimi. Na rodbinskih posestih v posavju in na Koroškem so bili podložniki večinoma Slovenci. Mlado Emo so starši poslali na nemški dvor, da se nauči uglajenega vedenja in da se primerno izobrazi. Ob cesarju Henriku II. in cesarici Kunigundi, ki ju cerkev časti kot svetnika, je tudi sama rasla v veri in svetosti. Na dvoru je Ema Pilštajnska srečala Viljema, mejnega grofa Savinske marke, svojega moža. Viljem in Ema sta bila upravitelja precejšnega dela sedanjega slovenskega ozemlja. Bila sta blaga in ljudem naklonjena zemljiška gospoda. Živela sta v skladnem zakonu. Toda njuna družinska sreča je trajala le malo časa. Imela sta dva sinova, Viljema in Hartviga, slednji je umrl že v otroških letih. Potem je Ema izgubila moža. Ni trdnih  zgodovinskih poročil kdaj, kje in kako. Po tedanji navadi je za moževo dušo poskrbela tako, da je dala sezidati več cerkva, kjer so molili za pokojnika, med drugim v Šentrupertu na Dolenjskem ter v Vidmu ob Savi. Leta 1035 je v bojih za oblast med cesarjem in samopašnim velikašem Adelberonom padel še njen sin Wiljem.

Ko je Ema ostala sama, se je odrekla vsemu in je začela velikodušno razdeljevati svoje imetje v korist ljudstva in Cerkve. Njeno največje delo je bil samostan benediktink v Krki na Koroškem. Samostanska cerkev Žalostne Matere Božje, ki je še danes priljubljena božja pot, je bila posvečena leta 1043, leta 1072 je samostan v Krki postal sedež novoustanovljene škofije. Od leta 1786 ima sedež v Celovcu, še vedno pa se imenuje Krška. V omenjenm samostanu je Ema preživela zadnja leta sovjega življenja. Redovnica ni postala, pač pa je živela v redovniški skupnosti in se udeleževala molitev. Umrla je verjetno po letu 1045. Vztrajno devet stoletij trajajoče češčenje sv. Heme med Slovenci  je bila podlaga njene uradne razglasitve za svetnico leta 1938. Lahko rečemo, da je sv. Ema, na nek način, prva slovenska svetnica. Sv. Ema je njihova mogočna priprošnjica pri Bogu, kakor jim je bila v življenju  materinska dobrotnica.

Slovenci so vedno radi romali na grob sv. Eme v Krko. V njenem češčenju pričajo tudi mnoge cerkve posvečene njej, zlasti na Koroškem in Štajerskem. Tudi krstno ime Ema, Emica kar pogosto slišimo. 

Njen god obhajamo 27. junija. 
Je zavetnica Krške škofije (ki ima sedež v Celovcu) in dežele Koroške. V pomoč se ji še posebej  priporočajo matere, ki pričakujejo otroka kakor tudi porodnice. Je tudi zavetnica za zdravje oči.

Vse Heme, Eme, Emice ... vse najbooljše za vaš god. 

Sv. Hema, prosi za nas!
 

Ni komentarjev:

Objava komentarja