Spletna stran Internat Št. Peter

Dragi obiskovalci našega spletnega dnevnika!

Verjetno ste opazili, da zadnje čase nismo bili tako pridni kot prej, čeprav se je v naši hiši dogajalo veliko reči. Potrudili smo se in naredili spletno stran, kjer ne boste našli le zapiskov naših dogodkov, temveč tudi uporabne informacije o internatu.

Hvala vam, da ste nas tako pridno obiskovali na spletnem dnevniku "novi internat"
in dobrodošli
na spletni strani Internata Št. Peter.

Predlagamo, da si dodate bližnjico ;)

Vse dobro!

Dan odprtih vrat

Še nekaj dni ... in upamo, da se vidimo z vsemi, ki vas zanima šolanje pri nas. 

V tej hiši

Ko bo sneg

Če ne sedaj, pa kdaj drugič ;)

 V Št. Jakobu imajo zasneženo površino, kamor se gremo lahko dričat.
Če pa kdo želi, lahko prinese tudi tekaško opremo ...
 pogled na stezo iz kloštra je čudovit.
Super stvar za se fajn razmigat po dnevu sedenja.

Noč višjih šol

Že nekaj let zapored na naši šoli poteka prisrčna prireditev Noč višjih šol. 

Posebej zanimiv del te noči je Literarna kavarna, 

kjer lahko naši literarni ustvarjalci predstavijo kot pesniki/-ce in pisatelji/-ce.

Nekaj črno-belih foto utrinkov nam je ujela 

Klara Klemenčič iz 1. letnika: 

Ob izboru pesmi, ubranem petju naših maturantov in zanimivih zgodbah, 

smo uživali tudi ob prijetni postrežbi ... kave, izboru koktailov in drugih sladkih reči :)

Pa še nekaj barvnega od

 Klare S. Simon iz 1. letnika:

V četrtek, 14. 1. 2016, se je na naši šoli odvijala že tretja „Noč višjih šol“. Del programa je bila tudi literarna kavarna v Ražunovi dvorani VŠ Št. Peter.

Na letošnji literarni kavarni je sodelovalo 6 učencev in sicer Erik Selan, Urška Oblak, Ana Ogris, Manja Mulej, Katarina Urank in Kristina Willewaldt. Za organizacijo je poskrbela Kristina Willewaldt. Mesto moderatorja je tudi letos prevzel Niko Kupper, gost pa je bil absolvent naše šole, Aljaž Pestotnik Robič.

Vzdušje je bilo sproščeno, nastopajoči so uživali v branju svojih besedil. Nasprotno pa so bralci uživali v poslušanju. Tiho dvorano je občasno zmotil zvok kavnega stroja in zvok „šejkerjev“. Učenci smo nastopili po vrstnem redu, od najmlajšega do najstarejšega. Med našimi branji pa sta imela Niko in Aljaž dialog. Poskrbeli smo tudi za glasbeni vložek, na začetku in vmes. Peli so naši nepogrešljivi maturanti: Nadja Müller, Simon Boštjančič in Verena Smrtnik, pesem „The Siencist“ , vmes pa je Nadja zapela še pesem „Make you feel my love“.

Na koncu prireditve so sledile zahvale. Gospod ravnatelj se je zahvalil  vsem nastopajočim in sodelujočim. Podelil je še knjižne nagrade govorcem govorniškega natečaja.

Še enkrat hvala nastopajočim, ki so pomagali organizirati dogodek. Upam, da se bo nadaljeval tudi v letih, ki prihajajo.

Kristina Willewaldt, 5. letnik

Polna hiša

Spet je polno,

spet veselo,

spet žvrgoli v hiši.

Veliko se imamo za zmenit.

Doma je bilo pestro.

Predvsem pa smo bile frej.

Brez misli na šolo,

smo v miru praznovali.

Z domačimi in prijatelji.

Novo leto nam prinaša novost.

Upamo, da bo takšno, da nam bo tudi na koncu všeč.

Toplota doma

Začetek 18 - dnevnega odmora je bil oddihujoč. Kljub še preveliko preostalih dni, smo še vedno štele dni do šole in učenja. Kljub temu, kako smo 18 dni uživali v toploti doma, smo morali priti nazaj. Morda so se nekaterim počitnice zdele zelooooo dolge, a nam še zelo prekratke. Strah pred tem, kako se bomo spet privadili na šolo in oddaljenost od doma, smo premagali skupaj s prijateljicami in prvim šolskim dnem.
Nasmeh in veselje po ponovnem srečanju te navdihne, da vztrajaš in čakaš na ponovni spomin na božični čudež - Jezusa.

Klara Klemenčič

18 dni doma :)

Koledniki

Koledniki nam prihajajo voščit:

1 Prisvetil je veseli dan, z radostjo ga praznujmo. 

V nevernikih je Bog spoznan,

prisrčno se radujmo!

Ponižno se vklonimo k tlom,

pred Božjim Sinom Jezusom.

Mu srca posvetimo, Mu srca posvetimo.

Poklicana je zemlja vsa, da proslavi Zveličarja.

Še mi Ga počastimo, še mi Ga počastimo!

2 Se vzdignejo na jutrovem pobožni kralji trije,

jih zvezda vodi v Betlehem,

na pot jim svetlo sije.

Nad revnih hlevcem obstoji,

kjer Kralj nebeški v njem leži.

Ga verno počastijo, Ga verno počastijo.

In v dar hvaležnega srca, kadila, mire in zlata

veselo podarijo, veselo podarijo.

3 Kot kraljem zvezda je nekdaj na poti njih svetila, 

tako kristjanom sije zdaj

nam vere zvezda mila.

Nje žarki nam dajo pomoč,

jasne življenja temno noč,

na poti v tujem kraju, na poti v tujem kraju.

Naj svetijo, naj vodijo, da Jezusa kdaj najdemo

tam gori v svetem raju, tam gori v svetem raju.

1 Im Namen des Vaters sind wir hier.

Wir schreiben den Segen an eure Tür.

Er soll euch begleiten das ganze Jahr!

Caspar, Melchior, Balthasar.

2 Im Namen des Sohnes bringen wir

den Segen der Weihnacht allen hier.

Gott schenkt sich als Kind in jedem Jahr neu,

segnet euch und blebt euch treu.

3 Im Namen des Heil'gen Geistes bleibt da,

wenn wir wieder gehen, Gottes JA.

Hier steht: Dieses Haus soll gesegnet sein,

und auch ihr, ob groß, ob klein.

Srečno 2016

Srečno začeto bodi vam leto!

Dobro končano, v raj prepeljano!

Drage stanovalke v internatu, vsi domači 

in tisti, ki obiskujete naš spletni dnevik, 

želimo vam srečno novo leto 2016!

Na vseh vaših poteh naj vas spremlja Božji blagoslov!

Vsak zaključek in nov začetek sta priložnost, da bolj temeljito pogledamo nazaj 

in si vzamemo čas, da bi videli, kaj želimo za svojo prihodnost. 

Še je čas za novoletni sklep.

Kaj si pravzaprav zares, čisto potihem želim v svojem srcu?

Kaj je tisto kar me ne le na zunaj, ampak zares globoko osrečuje?

In kako bom to uresničil?

 Sem že prostil za pomoč Boga?

Kako pa On gleda name, kako On gleda na mojo prihodnost?

Na katerem področju si še posebej želim Njegove pomoči?

 

 

Stare pesmi so res stare ... malo arhaične, pa vendar imajo globoko vsebino in iz njih lahko potegnemo, kaj je bistvo našega življenja. 

O naglo, naglo čas beži,

v brezmejno večnost gine!

Naj tudi kdo vesel živi,

vse časno hitro mine. 

Ko leta tek je dokončan,

nazaj nam nikdar več ni dan:

to srca naj prešine!

O Bog, dobrotljiv nam si bil,

naj bo ti hvala peta

za milosti, ki jih delil

preteklega si leta:

za zdravje, srečo, sladki mir

in vseh dobrot bogati vir

te hvali duša vneta.

Da srečno novo leto bo,

le sveto vsi živimo!

Podpira Jezus nas z močjo,

da vredno ga častimo.

Naj vse nam odpusti Gospod

in nas varuje novih zmot,

prisrčno ga prosimo!

Naše jaslice

Vesel, blagoslovljen božič!

Ko boš stal ob jaslicah Jezusu odpri srce.

Kipi v naši kapeli so delo slovenskega kiparja Franceta Goršeta. K tej zbirki spadajo tudi jaslice in Božji grob. Jaslice že dolga leta niso bila v kapeli, letos pa so na željo sester prišla nazaj na svoje mesto. Posamezne figure zelo rahločutno izražajo češčenje novorojenega Odrešenika, hkrati pa glina dodaja mehkobo, nežnost, odtenek pa našim očem omogoča odprost in pogled onstran kipov. Potrebujejo svoj čas, tiho molitev.

Prva nedelja po božiču je nedelja Svete Družine. V naši hiši praznik :) Kot so sestre izbrale že dolgo dolgo nazaj je kapela posvečena sv. Družini, da bi ji tako še bolj skrbno priporočale vse, ki prihajajo v klošter ... otroke v vrtcu, mlade v šoli in internatu, prav tako njihove starše in tudi druge odrasle, ki redno prihajajo k našim nedeljskim mašam, pa tudi k "celoletnim svitnam".
Ta Sveta družina je bila v oltarju prvotne kapele samostana, sedaj pa se nahaja pred vhodom v sestrinsko klavzuro. Je delo podobarja Jana Goleša iz Pliberka. Prvotna kapela je bila blagoslovljena leta 1912.

Letošnji zelen božič ni bil čisto zelen. Naša dravska megla in mraz sta naredila čudovito ivje na vrtu.

Zanimivo, kako perspektiva pogleda spremeni sliko: od znotraj in od zunaj.

V alpeskem prostoru ima postavljanje jaslih bogato tradicijo. Kot bi se človek od vsakdanjega, pogosto trdega življenja v preteklosti oddaljil in v izdelovanju jaslic prav odprl srce za milino, ki jo v ta gorski svet prinaša to malo betlehemsko Dete, naš Odrešenik.

O jaslicah piše veliki slovenski etnolog
dr. Niko Kuret:

Evangelist Luka, ki poroča o rojstvu Jezusa Kristusa, je glede okoliščin rojstva zelo redkobeseden. »In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču« (Lk 2,7).

Vernikom je bilo že od nekdaj to poročilo preskromno. Nastajali so zato »neuradni« nabožni spisi (grški Jakobov protoevangelij iz 4. stol., latinski Marijin evangelij iz 4. ali 5. stol.), ki so po domišljiji obširno opisovali Jezusovo in Marijino življenje. Tako so ustrezali ljudski vedoželjnosti. Iz njih je črpala likovna umetnost, ki je bolj kakor beseda očem vernikov nazorno kazala zlasti Gospodovo rojstvo in kar je bilo z njim v zvezi. Že v 4. stol. vidimo na kamnitih rakvah (sarkofagih) reliefno upodobljeni prizor rojstva: Božje Dete v košari, zraven ležeča Marija; prizor dopolnjujejo sv. Jožef. Ob njem vol in osel, kmalu tudi pastirji z ovcami, zelo zgodaj še modri z Jutrovega. Naše ljudstvo je imenovalo takšne upodobitve – slike ali plastike – kratko in malo »jaslice«. Vendar je od takih upodobitev pa do jaslic precejšnji korak. Da bi preprosti verniki skrivnost Gospodovega rojstva lažje dojeli, je Cerkev že zgodaj vpletala med bogoslužne obrede še prizor ob betlehemskih jaslih, prizor poklonitve pastircev in treh kraljev, tudi nastop kralja Heroda. Iz tega duhá so nastale znane »jaslice«, svetonočna pobožnost, sv. Frančiška Asiškega v Grecciu l. 1223. Nazorno »gledališko« dogajanje se je vernikom pač vtisnilo v spomin bolj kakor pripovedi nabožnih spisov, bolj kakor likovne upodobitve.

Človeška narava je pač taka, da potrebuje prijemljivih pripomočkov, če naj se poglobi v skrivnost vere. Že zgodaj so si zato npr. redovnice izmislile pobožnosti ob lesenem ali voščenem kipcu Božjega Deteta, narejale so mu zibelko in ga zibale, mu postiljale dragoceno posteljico. Take pobožnosti so našle pot tudi v cerkve. Toda majhne plastične skupine Jezuščka, Marije in sv. Jožefa, tako imenovani »betlehemi«, so kmalu nadomeščale samo Dete; že od l. 1500 dalje jih dobimo v vsej Zahodni Evropi. Jaslice so bile zdaj pred durmi. »Betlehemi« so vodili naravnost do njih.

Več o jaslicah s klikom na Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije.